Čezmejna zbirka vin med Frančiškanskim samostanom Kostanjevica in gradom Spessa

Na meji med Slovenijo in Italijo se je skrivala izjemna turistična in kulturna zgodba, ki še ni bila v celoti ovrednotena in izkoriščena. Čezmejno območje se je ponašalo z bogato zgodovino, vrhunsko kulinariko, dolgoletno vinogradniško tradicijo in izjemnimi naravnimi lepotami.

Projekt se je osredotočil na povezovanje kulture, dediščine, turizma in vinogradništva v celovit čezmejni turistični produkt. Izhodišče je predstavljal izjemen, vendar premalo valoriziran turistični in vinsko-kulturni potencial območja. Obiskovalci tako niso mogli v celoti spoznati njegove zgodbe, vinogradniki z obeh strani meje pa niso imeli dovolj priložnosti za skupno promocijo vin, pridelanih na najbolj cenjenih legah, ki so bile klasificirane že v času cesarice Marije Terezije.

V okviru projekta je bil vzpostavljen čezmejni turistični produkt Vina prijateljstva & miru, ki je povezal:

• Frančiškanski samostan Kostanjevica, kjer je bila izvedena ena ključnih projektnih aktivnosti – prenova samostanske vinske kleti in ureditev degustacijskega prostora;
• Castello di Spessa, ki je združeval turistične nastanitvene kapacitete, gastronomijo ter vinske in športne aktivnosti;
• vinogradnike z obeh strani meje, katerih vina iz crujev najbolj cenjenih vinogradniških leg so bila obiskovalcem predstavljena in dostopna za degustacijo na eni lokaciji – v prenovljeni samostanski kleti;
• kulturna, umetniška in kulinarična doživetja, ki so dopolnjevala in nadgrajevala turistično izkušnjo.

Projektna rešitev se je razvijala v štirih ključnih fazah:

1. Definiranje in razvoj produkta – vzpostavljen je bil zemljevid čezmejnih crujev ter oblikovana zgodovinska zgodba, ki je temeljila na klasifikaciji vin iz časa cesarice Marije Terezije.
2. Usposabljanje deležnikov – vinarji, turistični vodniki in ponudniki turističnih produktov so pridobili nova znanja in kompetence za zagotavljanje kakovostnih čezmejnih doživetij.
3. Prenova infrastrukture – prenovljena sta bila samostanska vinska klet in degustacijski prostor, ki je bil urejen tudi kot prostor za različne prireditve.
4. Organizacija čezmejnih dogodkov – izvedeni so bili dnevi odprtih vrat, dobrodelne dražbe, degustacije in drugi dogodki, ki so prispevali k večji prepoznavnosti projekta in čezmejnega vinskega produkta.

Sodelovanje vinogradnikov, turističnih ponudnikov in kulturnih institucij z obeh strani meje je omogočilo povezovanje zgodovine, kulturne dediščine in sodobne turistične ponudbe v enoten čezmejni produkt.

Vključeni deležniki so s projektom pridobili večjo prepoznavnost svojih produktov, nova znanja in kompetence za razvoj čezmejnih turističnih produktov ter nove priložnosti za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in pobudami, kot je GO! 2025.

Projekt je na regionalni ravni prispeval h krepitvi kulturnega turizma in povečanju števila turističnih dogodkov. Hkrati je podprl finančno vzdržnost nove vinske kleti in degustacijskega prostora, vzpostavil