EZTS-ji so prispevali k nastanku storitev in projektov, ki brez njih najverjetneje ne bi zaživeli. Kljub temu se prav tam, kjer je sodelovanje najbolj intenzivno, pojavljajo nove administrativne, normativne in institucionalne ovire, ki zahtevajo odzive na nacionalni in evropski ravni. O teh vprašanjih je tekla beseda 30. oktobra v Gorici na mednarodni konferenci »EZTS: izkušnje in obeti za čezmejno sodelovanje«, ki je povezala predstavnike institucij, akademske sfere in združenj za teritorialno sodelovanje z namenom ovrednotenja vloge EZTS-jev ter priložnosti, ki jih prinaša nova evropska uredba BRIDGEforEU.

Konferenco so organizirali EZTS GO, EZTS Euregio Senza Confini, CNR ISTeG in Eurac Research. Namen srečanja je bil poglobiti razumevanje prispevka Evropskih združenj za teritorialno sodelovanje k razvoju obmejnih območij ter razmisliti o orodjih, ki so potrebni za soočanje z izzivi prihodnosti.

Jutranji sklop z naslovom »EZTS-ji v Italiji: izkušnje in izzivi« je vodil prof. Roberto Louvin (Univerza v Trstu). V središču pozornosti je bila predstavitev publikacije I Gruppi Europei di Cooperazione Territoriale in Italia (CNR Edizioni) (Evropska združenja za teritorialno sodelovanje v Italiji), ki je nastala iz sodelovanja med Oddelkom za regionalne zadeve in avtonomije pri Predsedstvu ministrskega sveta Italije, CNR ISTeG, Eurac Research in Politecnico di Torino. Publikacija predstavlja prvo sistematično študijo o EZTS-jih z italijansko udeležbo ter ponuja posodobljen pregled instrumenta, ki je v zadnjih letih pridobil vse pomembnejšo vlogo v politikah teritorialnega sodelovanja.

Ob predstavitvi rezultatov raziskave je Sara Parolari (Eurac Research) predstavila pravne temelje EZTS-jev in metodologijo za pripravo pregleda različnih italijanskih izkušenj ter poudarila, da se ti organizmi nahajajo na stičišču evropskega prava, nacionalnih zakonodaj in notranjih pravil. Raffaella Coletti (CNR ISTeG) pa je predstavila glavne ugotovitve raziskave in se osredotočila na raznolikost obstoječih modelov, skupne izzive posameznih teritorijev ter vlogo EZTS-jev kot orodij za razvoj in kohezijo območij.

V nadaljnji okrogli mizi so sodelovali Alice Valdesalici (Eurac Research), Giulio Salerno (CNR ISTeG), Sandra Sodini (EZTS Euregio Senza Confini), Romina Kocina (EZTS GO) in Sergio Zilli (Univerza v Trstu), ki so razpravljali o prednostih in pomanjkljivostih EZTS-jev na podlagi dosedanjih izkušenj. Med osrednjimi temami so bili vloga EZTS-jev kot instrumentov za ustvarjanje konkretnih storitev in priložnosti za območja ter potreba po krepitvi njihove institucionalne prepoznavnosti, operativne zmogljivosti in normativnega okvira. Več govorcev je poudarilo, da EZTS ni cilj sam po sebi, temveč sredstvo. Njegov pomen se odraža v sposobnosti učinkovitega odzivanja na potrebe območja ter prenašanja sodelovanja v oprijemljive koristi za prebivalce in javne uprave.

Med razpravo je bila posebej poudarjena tudi pomembnost odnosov, ki so se skozi čas oblikovali med institucijami in lokalnimi skupnostmi. Direktorica EZTS GO Romina Kocina je izpostavila izkušnje čezmejnega območja Gorice in Nove Gorice ter spomnila na pot, ki je skozi strateške projekte in participativne pobude prispevala k utrditvi lokalnega sodelovanja, vse do projekta GO! 2025 in Sklada za male projekte. »Upamo, da bo v prihodnje prišlo do postopne krepitve vloge EZTS-jev kot stabilnih izvajalskih subjektov in ne zgolj eksperimentalnih laboratorijev, ki bodo sposobni delovati neprekinjeno tudi po posameznih programskih obdobjih,« je poudarila Kocina.

Popoldanski del, ki ga je moderiral Moreno Zago (Univerza v Trstu), je bil namenjen perspektivam, ki jih odpira nova evropska uredba BRIDGEforEU, ter projektoma BE-EGTC in EGTC-NET. Uvodoma sta spregovorila Gabriella Saputelli (CNR ISTeG) in Ezio Benedetti (EZTS GO), ki sta predstavila novi evropski normativni okvir in proces vzpostavitve prve predvidene italijanske čezmejne kontaktne točke (Cross-Border Focal Point) na območju sodelovanja med Italijo, Slovenijo in Avstrijo.

V zaključni okrogli mizi so sodelovali Loris Servillo (Politecnico di Torino – Centro FULL), Elisa Bertò (EZTS Euregio Tirolska-Južna Tirolska-Trentinska), Michael Luther (Eurac Research) in Leopoldo Coen (Univerza v Vidmu). Razprava se je osredotočila na ovire, ki še vedno omejujejo čezmejno sodelovanje, na možne načine izvajanja uredbe BRIDGEforEU ter na vlogo prihodnjih čezmejnih koordinacijskih točk pri prepoznavanju in reševanju težav, ki jih izpostavljajo državljani, podjetja in javni organi.

Med najbolj izpostavljenimi temami so bili administrativna razdrobljenost številnih obmejnih območij, institucionalne in normativne asimetrije med državami članicami ter težave pri pretvarjanju projektnih rezultatov v trajne in dolgoročne rešitve. Več govorcev je poudarilo tudi, da intenzivnejše sodelovanje neizogibno razkriva nove ovire, kar še dodatno potrjuje potrebo po stalnih mehanizmih za prepoznavanje in odpravljanje le-teh.

Rdeča nit celotnega dne je bila vezana na razvoj vloge EZTS-jev v evropskem prostoru. Ti niso več zgolj instrumenti sodelovanja, temveč subjekti, sposobni spodbujati procese teritorialne integracije, ustvarjati skupne storitve, krepiti dialog med različnimi institucionalnimi ravnmi ter konkretno prispevati k oblikovanju rešitev za državljane in skupnosti, ki živijo v obmejnih regijah. V tem okviru nova uredba BRIDGEforEU predstavlja pomembno priložnost za nadaljnjo krepitev vloge EZTS-jev in za bolj sistematično odpravljanje ovir, ki še vedno zavirajo polni razvoj evropskega sodelovanja.