Slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko in italijanski minister za kulturo Gennaro Sangiuliano bosta skupaj promovirala evropsko prestolnico kulture Nove Gorice in Gorice kot pomemben nacionalni projekt. Želita si, da bi mesti postali pomemben epicenter kulture v Evropi. Tako je bilo rečeno na njunem prvem srečanju v ponedeljek v Novi Gorici.

Ministra sta se najprej rokovala na Trgu Evrope, sledilo je delovno srečanje na novogoriški občini. Ministrica Asta Vrečko, ki sta jo spremljala Kaja Širok, državna sekretarka iz kabineta predsednika vlade, sekretar na Ministrstvu za kulturo Marko Rusjan in drugi, je v izjavi po srečanju dejala, da EPK 2025 simbolizira prvine, ki jih evropska prestolnica kulture vsebuje, to je, da skozi kulturo in umetnost povezuje lokalno skupnost in hkrati omogoča, da območje zaživi v novi luči.

Po besedah Sangiuliana je prestolnica kulture velik projekt, v katerega verjamejo, njegova kulturna in duhovna podstat pa da poudarjata združeno Evropo. Spomnil je, da gre za območje, od koder izhajajo mnogi pomembni pisatelji, pri katerih se je izkušnja meje pokazala kot dodana vrednost. Dodal je, da moramo območje izpostaviti ne samo na področju kulture, ampak tudi na področju gospodarstva – vinarstva, kulinarike, turizma. »Veliko je skupnih potencialov,« je sklenil.

V nadaljevanju sta se ministrica in minister pogovarjala tudi o velikih evropskih manifestacijah, na katerih bosta obe državi v ospredju; o bližajočem se frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer bo Slovenija oktobra častna gostja, to štafeto bo prihodnje leto prevzela Italija, ter o knjižnem sejmu v Bologni, kjer bo Slovenija častna gostja v prihodnjem letu.

Župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel je ministroma predstavil nekaj uspešnih čezmejnih projektov, ki že potekajo v okviru priprav na EPK, kot so Visavi festival, Filmsko mesto / Cinecitta in Čezmejni operni laboratorij (GO! Borderless Opera Lab) ter željo, da bi na območju Trga Evrope uspeli skupaj vzpostaviti enotno »Borderless Area«, ki bo omogočala organizacijo čezmejnih prireditev brez podvojene administracije in dvojnih stroškov. Goriški župan Rodolfo Ziberna je dodal, da moramo gledati, kakšna bo zapuščina evropske prestolnice, a ne le v letu potem, pač pa deset, dvajset, trideset let zatem, in ne le v kulturi in turizmu, pač pa tudi na področju dela, gospodarstva in nasploh življenja na tem, z vidika evropskih norm in direktiv velikokrat težavnem mejnem območju. »Na tem področju smo lahko laboratorij, kjer naj se evropske norme pišejo na novo,« je sklenil.

Foto: Luka Carlevaris