Demografski upad, pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj, primanjkljaj delovne sile za razpoložljiva delovna mesta, pomanjkljive infrastrukturne povezave, ohranjanje naravnih območij: to so nekateri izzivi, s katerimi se sooča široko čezmejno območje Goriške. Z vidika prostorskega načrtovanja si odbor za urbanizem EZTS GO prizadeva za uskladitev in izmenjavo podatkov o območju ter za tesnejše sodelovanje med tremi občinami v vidiku skupnega soočanja z izzivi prihodnosti. 

Ta so nekatera izmed tem zadnjega srečanja odbora za urbanizem, ki se je sestal v ponedeljek, 10. novembra, na sedežu EZTS GO v Gorici. Prisotni so bili predstavniki tehničnih služb treh občin – Nove Gorice, Gorice in Šempetra- Vrtojbe –, občinska odbornica za urbanizem Občine Gorica Chiara Gatta, koordinator odbora Livio Semolič ter predstavnika EZTS GO, koordinator evropskih projektov Ezio Benedetti in namestnik direktorice Tomaž Konrad. To je bilo tretje srečanje med tehničnimi predstavniki treh občin in odborom. Prvo srečanje – na pobudo EZTS GO – je potekalo maja 2024. 

Erik Lasič, vodja Službe za okolje in prostor Mestne občine Nova Gorica, je zbranim predstavil vrsto statističnih podatkov, povezanih s širšim mestnim območjem Nove Gorice, ter predlagal čezmejno vizijo, ki vključuje tudi Gorico. Izzivov, s katerimi se je potrebno soočiti, je veliko in so v veliki meri skupni celotnemu čezmejnemu območju: med njimi sta staranje in upad prebivalstva ter pomanjkanje ustreznih delovnih mest, pa tudi pomanjkanje cenovno dostopnih nepremičnin. Čezmejni pristop k reševanju teh težav bi lahko orisal tudi možen gospodarski razvoj, ki bi Gorico in Novo Gorico postavil kot razvojno območje na osi med Benetkami in Ljubljano. 

Tudi koordinator odbora Semolič je izpostavil pomen sodelovanja za skupen cilj ter potrebo po učinkovitosti in konkretnih rezultatih, tudi za večjo vidljivost za prebivalce. Prav tako si je zaželel, da bi se ohranil val sodelovanja, ki je močno narasel ob priložnosti GO! 2025. Na mestu bi  bil tudi razmislek o širitvi teritorialne dimenzije vpliva EZTS GO, je še dodal Semolič, glede na strateško povezavo med Novo Gorico in območjem Ajdovščine. To bi razširilo obzorja strategije in programiranja aktivnosti EZTS GO tako s teritorialnega kot vsebinskega vidika. 

Odbornica Chiara Gatta je dodala, da srečanja odbora dajejo pomemben zagon sodelovanju, kar je pozitivno za vse vpletene strani. Pojasnila je tudi, da je Občina Gorica spomladi zaupala zunanjemu podjetju zbiranje podatkov in analizo, ki bodo predstavljali osnovo za spremembo občinskega prostorskega načrta. Vodja oddelka za varstvo okolja, prostorsko načrtovanje in zasebno gradnjo Licinio Gardin je ob tem znova poudaril, da je občina pripravljena deliti zbrane podatke s člani odbora, kar bo omogočilo razpravo med tremi občinami na podlagi konkretnih informacij. Kot so poudarili številni udeleženci, usklajevanje metodologije zbiranja teh podatkov ni ravno enostavno. Prav tako je bilo poudarjeno, da bi lahko prav EZTS GO kot institucija ponudil podporo čezmejni statistični službi, zasnovani za stalno posodabljanje in zgodovinsko shranjevanje podatkov. Preverilo se bo tudi, ali za italijansko stran obstajajo primerljivi statistični podatki kot tisti, ki so bili predstavljeni za zasnovo širšega območja Severno Primorske regije.  

Namestnik direktorice EZTS GO Tomaž Konrad je predlagal, da se že od samega začetka vzpostavi operativno usklajevanje med projektanti, da bi se tako našel »skupni imenovalec« pri analizah in ciljih. Poudarjena je bila tudi potreba po spremljanju evropskih razpisov zaradi priložnosti, ki jih ponujajo na področju digitalizacije in zbiranja podatkov. Član odbora, arhitekt Claudio Meninno, je še izpostavil priložnosti, ki jih ponuja mehanizem »digitalnega dvojčka« (digital twin), saj omogoča skupno rabo podatkov in skupen metodološki pristop k njihovemu branju in uporabi. 

Odbor se je strinjal, da bi bila bolj pogosta srečanja koristna, obenem pa, da bi se razprava razširila tudi na gospodarski in prostorsko-razvojni vidik, ki sta ključnega pomena za razvoj in konkurenčnost čezmejnega območja.