Odbor za prevoz EZTS GO, ki se je včeraj zjutraj, 18. novembra, sestal na sedežu združenja (Corso Italia 55), bo naslovil uradno pismo na pristojne slovenske organe v zvezi z zaporo hitre ceste H4. V pismu bodo prosili za sprejetje izjem k popolni zapori za tranzitni tovorni promet, ki gravitira na čezmejno goriško območje.   

 Predlagana izjema naj bi veljala za logistične storitve, ki delujejo na širšem čezmejnem območju  (avtoprevozniki, podjetje SDAG, carinske storitve). V imenu treh občin bo EZTS GO tako zastopal prošnje logističnega sektorja in tako skušal ublažiti gospodarske posledice zapore H4. Ta je, kot je znano, načrtovana od začetka decembra 2024 do leta 2026 za avtocestni odsek od Razdrtega do Vipavskega križa (v smeri Nove Gorice), v več fazah in z različnimi režimi zapor. Zlasti problematična z vidika zapore ceste za tranzit je prva faza, ki bo predvidoma potekala 58 tednov, ko bo promet proti Vipavi za osebna vozila in lokalni tovorni promet preusmerjen na vzporedno regionalno cesto Razdrto–Vipava. Ves tranzitni tovorni promet bo medtem preusmerjen na mejni prehod Fernetiči. Da bi omejili poslendice te zapore na čezmejni logistični sektor, prošnja zadeva izjemo od prepovedi, pri čemer bi bila tovorna vozila z ustreznim dovoljenjem preusmerjena na regionalno cesto.    

Priprava in posredovanje te prošnje s strani EZTS GO, treh občin, logističnega sektorja in podjetja SDAG, sta bili dogovorjeni na sestanku odbora za prevoz EZTS GO. Poleg članov odbora, ki zastopajo tri občine, so se sestanka udeležili tudi župan Gorice Rodolfo Ziberna, direktor podjetja Sdag Giuliano Grendene in predstavnik interesnega združenja logistov in špediterjev FVG v Rimu (Anasped) Christian Spanò.  

Člani odbora so poudarili, da deležniki logističnega sektorja potrebujejo jasne informacije. Dalje je bilo slišati, da bi zapora prometa za težka tovorna vozila brez ustreznih izjem lahko povzročila do 70-odstotno izgubo prometa za lokalni logistični sektor. Prevozniki, ki bi zaradi zapore morali najti nove poti (v tem primeru mejni prehod Fernetiči), bi se po vsej verjetnosti ne vrnili več: logističnih storitev na Goriškem torej ne bi več uporabljali. Poudarjeno je bilo tudi, da je DARS že v stiku in komunikaciji z glavnimi deležniki na tem območju (Mestna občina Nova Gorica, Policija, Severno Primorska Gospodarska zbornica Slovenije), s katerimi je pripravljen v konstruktivnem duhu najti konkretne rešitve za logistični sektor na čezmejnem območju Gorice.    

V pismu, ki bo naslovljeno na Policijo, Severnoprimorsko gospodarsko zbornico v Novi Gorici in DARS, bodo navedli konkretne elemente za željene izjeme, in sicer: kdo bo lahko vključen (dejavnosti), katere dokumente bo potrebno predložiti za morebitni nadzor in za katero območje bo veljala izjema. Namen pisma je prispevati k rešitvi, ki bo zadovoljila vse strani.  

Izjeme naj bi zadevale podjetja, ki ponujajo logistične storitve (parkiranje in druge storitve podjetja SDAG, carinjenje, nakladanje in razkladanje itd.). V primeru kontrole bi lahko prevozniki predložili CMR - ali tovorni list -, v katerem je jasno naveden cilj prevoza; poleg tega bo javno podjetje SDAG v kratkem začelo ponujati možnost spletne rezervacije parkirišča, kar bi bilo dodatno dokazilo za cilj prevoza. Predlagano območje, za katerega se izvaja izjema, pa bi bila nekdanja goriška pokrajina. V sporočilo bodo seveda vključeni tudi italijanski institucionani sogovorniki, od goriškega prefekta do deželne vlade.   

Prošnja s strani EZTS GO bo še dodatno okrepila sporočila, ki so jih že posredovali predstavniki javnega podjetja Sdag, predstavniki prevoznikov in predstavniki sindikatov na obeh straneh meje.   

Poleg prometa težkega tovora je bil na srečanju obravnavan tudi potniški promet: zapora hitre ceste zadeva namreč tudi avtobusne prevoze, z izjemo lokalnega prometa. Glede na pričakovan dotok obiskovalcev v luči GO! 2025 je bilo na sestanku izraženo upanje, da bi se našlo rešitev tudi na tem področju. Pomembno bi bilo, da se skupine turistov, ki prihajajo iz drugih koncev Slovenije oz. iz vzhodnoevropskih držav izognejo preusmeritvi po Fernetičih.   

Nazadnje je bilo še slišati, da bo preusmeritev prometa na regionalno cesto imela posledice tudi z okoljskega vidika in za varnost kolesarjev, ki se seveda raje poslužujejo cest, kjer je prometa ponavadi manj. Tudi ta vidik je treba upoštevati, kar bo poudarjeno v pismu pristojnim oblastem.