Programi Interreg, številne priložnosti, pa tudi ovire, s katerimi se soočajo skupnosti, ki živijo ob mejah: o tem in še o marsičem drugem so razpravljali na evropskem srečanju čezmejnih mest, ki je v preteklih dneh potekalo v Gorici v organizaciji združenja Mitteleuropa in EZTS GO. Srečanje je potekalo v četrtek, 27. junija, v hotelu Entourage, kjer so ugledni mednarodni gostje razpravljali o zgoraj omenjenih temah. Predsednik združenja Mitteleuropa in EZTS GO Paolo Petiziol je poudaril željo po pomembnem prispevku tako za Bruselj kot za lokalno območje v okviru nekakšne "G12". Seveda je bil pomen sodelovanja med narodi večkrat poudarjen, in sicer s strani institucionalnih gostov, kot so pooblaščeni minister za enoto za čezmejno sodelovanje MAECI Andrea Cavallari, veleposlanica Avstrije v Sloveniji Elisabeth Ellison-Kramer, veleposlanik - generalni konzul Češke republike v Milanu Ivan Počuch. Predsednik deželnega sveta FVG Mauro Bordin je prinesel tudi pozdrave guvernerja Massimiliana Fedrige, medtem ko so predstavniki občin EZTS GO - župan Gorice Rodolfo Ziberna, podžupan Mestne občine Nova Gorica Anton Harej in župan Šempetra-Vrtojbe Milan Turk, goriški prefekt Dr. Raffaele Ricciardi, rektor Univerze v Vidmu Roberto Pinton, prof. Georg Meyr za Univerzo v Trstu in Nina Kodelja za CEI. Ob koncu je spregovoril tudi deželni odbornik za kulturo in podpredsednik Mario Anzil. 

V prvo razpravo je uvedel Dr. Slawomir Tokarski, direktor GD Regio Evropske komisije, ki je poudaril pomen programov Interreg za to, da se sliši glas "obrobja", ki pogosto sovpada z mesti, ki ležijo ob mejah. Tokarski je poudaril tudi prizadevanja za ugotavljanje mnenj in potreb državljanov projektnih območij Interrega, tudi glede na naslednje programsko obdobje (2028-2034). Predstavniki EZTS in podobnih organov na mejah med Slovenijo in Avstrijo, Latvijo in Estonijo, Španijo in Portugalsko, Nizozemsko in Nemčijo ter Švico in Francijo so predstavili svoje izkušnje in glavne ovire pri sodelovanju. Strinjali so se, da so težave, s katerimi se srečujemo v čezmejnem mestu, zelo pogosto skupne tudi drugim območjem, kar pripomore k izmenjavi dobrih praks. Ena od težav mest ob meji je pogosto beg možganov, tj. težave z zadostnimi možnostmi, da bi mladi ostali na območju. V tem smislu so instrumenti Interreg zelo koristni, saj omogočajo naložbe v infrastrukturo in druge projekte, ki pomagajo obogatiti območje.

Želje za prihodnost, ki so jih izrazili nekateri mednarodni delegati, pa so se nanašale na organizacijo, ki bi delovala kot most med evropskimi EZTS in institucijami v Bruslju, ter na poenostavitev postopkov Interreg. Vsebina projektov, ki so jih omenjali delegati, se je pogosto nanašala na podobne teme: infrastruktura (pogosto mostovi), zdravje (bolnišnice, skupne storitve), izobraževanje (vrtci, šole), promet. Teme, na katere se je v svoji predstavitvi osredotočila tudi direktorica EZTS GO Romina Kocina, saj so bile obravnavane v projektih CTN, ki so se zaključili v prejšnjih letih (Isonzo-Soča in Salute-Zdravstvo). Direktorica je podala tudi pregled trenutnega dela EZTS GO, pri čemer je seveda govorila o Evropski prestolnici kulture, projektih SPF in zgledu Trga Evrope/Transalpina. EZTS GO je prek projekta B-solutions dejansko pripravil smernice za upravni postopek, ki ga je treba upoštevati pri organizaciji prireditev na trgu, ki je pol v Italiji in pol v Sloveniji. Upravni postopki se v tem primeru podvajajo, prav tako tudi stroški, zato bi bilo zaželeno najti rešitev za poenostavitev tega postopka. S podobnimi težavami se srečujejo tudi druga čezmejna mesta, kar še povečuje pomen srečevanja na mednarodnih forumih, kot je tisti, ki ga organizira Mitteleuropa.

Popoldne je sledila predstavitev projektov Karpatske evroregije, danes dopoldne (petek, 28. junija) pa se je forum preselil v prostore Mestne občine Nova Gorica, kjer so bili predstavljeni projekti GO! 2025.
Gorica in Nova Gorica bosta protagonistki tudi prihodnje leto, ko bosta konec marca gostili letni dogodek Interreg, prestižni forum, na katerem bodo v ospredju tudi teme, predlagane za programsko obdobje 2028-2034.